Raziskave in Razvoj

APTACS

Naziv programa: Napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike - APTACS

 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Naziv programa: Napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike - APTACS

Rak predstavlja enega izmed dveh najpogostejših vzrokov smrti v Sloveniji kakor tudi drugje na svetu. Skupaj s srčno žilnimi boleznimi sta leta 2013 predstavljala vzrok kar 70 odstotkov vseh smrti na svetu. Rak je bolezen, ki korenito spremeni kvaliteto življenja in se v mnogih primerih konča s smrtjo – samo leta 2008 je po svetu za rakom zbolelo 12,7 milijonov ljudi, umrlo pa 7,6 milijona. Z razvojem tehnologije in njeno povečano dostopnostjo pa se izboljšujejo tudi zmožnosti za boj s to boleznijo. Ena takšnih tehnologij je protonska terapija, ki predstavlja učinkovito napredno metodo, saj je izboljšana oblika radioterapije, ki uporablja protone za uničevanje obolelega tkiva. Pri protonski terapiji se v primerjavi z ostalimi oblikami radioterapije večina energije sprosti na točno določenem mestu in določeni globini, pri čemer je absorbirana energija pred in za to globino zanemarljivo nizka. Takšno obsevanje ima zato tudi veliko manj stranskih in neželenih učinkov v primerjavi z obsevanjem z rentgensko terapijo. Protonska terapija je še posebej priporočljiva in veliko bolj primerna kot konvencionalna radioterapija, za zdravljenje rakavih obolenj pri otrocih in mladostnikih.

Namen in cilj operacije APTACS je razviti inovativno tehnološko rešitev »Napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo«, katerega prednost v primerjavi s produkti na trgu bo predvsem boljša zanesljivost, natančnost, usklajenost in hitrost delovanja, s čimer bomo dosegli konkurenčno prednost s prehodom na naslednjo generacijo terapije na področju protonskega zdravljenja raka.

Glavni cilji operacije APTACS so razvoj:

  • MMF – Medical middleware framework;
  • Sistema za arhiviranje informacij o delovanju pospeševalnika in njegovih komponent;
  • Sinhronizacije časovnega izvajanja funkcij komponent naprave za medicinski pospeševalnik;
  • Varnostnega sistema za medicinske pospeševalnike,
  • Naprednega kontrolnega sistema za medicinske pospeševalnike.
Rezultat operacije bo tako prvi napreden in natančen univerzalni kontrolni sistem, ki bo razvit namensko za protonsko terapijo in bo upošteval vse specifike terapije in delovanja takih sistemov.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več o tem si lahko preberete na spletni povezavi www.eu-skladi.si. Višina sofinanciranja operacije znaša 481.479,70 EUR.

KROP 2013

V obdobju od 14.1.2014 do 28.2.2015 smo v okviru razvojno raziskovalnega področja, na katerem deluje 2/3 zaposlenih podjetja, izvajali operacijo oz. projekt Koncept visoko hitrostnega zajemanja in obdelovanja digitalnih podatkov z vezji FPGA, ki je bil potrjen za sofinanciranje v okviru javnega razpisa za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih 2013, z sklepom MGRT št. 4300-63/2013/474 z dne 14.1.2014.

Projekt je delno financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v okviru javnega razpisa za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih 2013 v okviru:  OPERATIVNEGA PROGRAMA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV ZA OBDOBJE 2007 - 2013

1. Razvojna prioriteta: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti

Prednostna usmeritev 1.1.: Strokovnjaki in raziskovalci za konkurenčnost podjetij

V okviru predmetne operacije je bila ustanovljena tudi nova raziskovalno skupina >Visoko hitrostni vmesniki< in registrirana pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).

Prvi wireless debugger

Na pobudo proizvajalca ročnega orodja Hilti razvili prvi wireless debugger na svetu za Cortex-M arhitekturo. Inovativna rešitev jim omogoča vgradnjo debuggerja v njihova brezvrvična orodja (npr. vrtalnik) ter vpogled in prilagajanje parametrov kontrolnega algoritma motorja v živo pod obremenitvijo in na terenu.

Predstavitev wireless debuggerja na sejmu v ZDA jeseni 2013 je zbudil tudi zanimanje Googlevih inženirjev v okviru njihovega LOON (Ballon-Powered Internet) projekta.